Nočni potniki

s sanjami poletijo

v novo jutro

___________________

Spala bi.

Sanjala bi.

Živela bi v pravljičnem svetu,

tam kjer ni bolečin, kjer so rože

v laseh in mladost se zaziblja

z nesigurnimi koraki v prepričevanju

da boljši svet se mora začeti vsak čas.

Držim se te, hodim ob tvoji strani,

za vsak primer če prideva v raj

da boš mi delal družbo, da bova par.

Glasba nama igra in kot bi pokadila

pipo miru z nasmehom spremljava

vso proceduro gibanja teles blizu naju

in vem, tebe hočejo. Po tebi hrepenijo.

Nesojene neveste, ki hočejo poljube,

dotike, golo kožo, da jim znova

daješ obljube, čeprav  ti tega sploh ni

več treba. Na trenutke se mi zdi, da si

pristal a še čutim tvoj nesigurni korak.

Mar naj vzamem to kot čas, ko jaz rabim

iskanje drugega ramena, da me potolaži od bolečine.

Je mogoče, sva tako daleč.

Še vedno si želim lačnega telesa

in lačnih poljubov. V tebi ni lakote.

Ni. Dobri prijatelji tega pač ne delajo

si med seboj. Oni so prijazna prisotnost.

Iščem mogoče preveč.

Mnogo preveč.

IŽ-lev