Zapis
U meni podnevnom teško je
ludilo prepoznati:
s jutrom dozove se,
s večeri preodene.
Glas ljudski ne čujem
niti delom uzvraćam,
ne pamtim,
ja noć sam:
iz oka znoj samo
puštam u večiti zapis
koji plamti.
Ti znaš što mislim... Takvo ludilo preposebne je i preosobne vrste. Nikta je habitat luđaka. I mi je milujemo...
Hvala, Nikita. Lp :)
urednica
Poslano:
16. 04. 2019 ob 20:53
Spremenjeno:
16. 04. 2019 ob 20:53
V tej kratki pesmi se nahajajo vse dobe dneva, ki se na noč preganejo v poseben zapis ... čestitke,
Ana
Hvala od srca, Ana. Lp
Všečččč!
Bravo za podčrtanje.
lp Marija
Hvala, Marija. Lp :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vladimir Vuković
- 06. 04. 2019 ob 22:07
- Prebrano 579 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 182.92
- Število ocen: 8