kanata (ti si htio moru)
u jugu te ljubim,
dok smrt uzima svijet na dah
vrtložeći tvoju krv
kazaljkom kamenoga sata
pružaš mi križ od vjetra
i urnu pepelne soli
sebe si
iza moga oka usidrio,
u dubokom gazu modre tišine
jugom te ljubim,
vezujem u kosti
valove ka tebi nižem
…
udišući križ od vjetra,
tvojoj smrti sve sam bliže
kapetane moj
prekrasno
mojstrica, objemam te
lepo, lepooo
bravo Nikita
lp Marija
Vrlo, vrlo duboko emotivna poezija. Svaka čast, draga Niki.
Lp,
Katica
Jedna od tvojih najnježnijih i najliričnijih pjesama, ona je stvorena da jednoga dana bude neizostavni dio udžbenika.
Nikita-Branka...odvazno, jako, slobodno.cudesno!!!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nikita
- 05. 04. 2019 ob 08:34
- Prebrano 587 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 328.89
- Število ocen: 15