Sanjaš, da bi imel mlajšo,
da bi imela posluh?
Da bi te gledali tvoji nerojeni otroci skozi njene oči?
Da bi te naučila biti gejzir marjetic,
salva smeha, plima neumnosti?
Da bi ti izkričala veselje iz dimelj,
potrepljala samoljubje,
ko boš hotel solirati z mlinskim kamnom okoli vratu, toneč v prah peščene ure.
Pomahaj samorogu, Kekec,
v točko nirvane izgini Kosobrin!
Kako stvar povedati direktno, v obraz, in pri tem ostati pesnik.
Pesem-Fantazija, ki ji ne zmanjka stvarnosti!
Čestitke,
Luka
Hvala. Vesel kot radio Veseljak.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Perc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!