Nisem več otrok
V hiši sredi polj,
dosti predaleč od sv. Jakoba,
da bi lahko slišala opoldanski zvon,
paberkujem besede.
Globoko jeseni
se misli razlijejo
in odtečejo vse do obzorja,
kjer se dozoreli trsi
dotikajo svinčenega neba.
Čez njive zarohni sunek burje.
Nad glavami krakajo temne pike
in slečeni storži so edina sonca.
Potem pride zima,
ki ni bela.
Samo kavke
se niso spremenile.
Črne so
in glasne.
Kdaj pride čas,
ko bodo spet kalila
zlata zrna?
Nisem več otrok.
Sem hrepenenje.
Sv. Jakob je zavetnik Ozeljana.
Goduje 25. julija.
Lp, Lea
Močna pesem.
Čestitam ti Lea.
Lep dan ti želim,
Lp, Salke
Realistične slike, ki pripeljejo do nostalgije, podkrepljene z identifikacijo Odraslosti. Pesem, kakršno pričakujem od ustvarjalke haikujev, saj jih v pesmi kar vidim ...
Lp, lidija
Lepa, lepaaaa (*_*)
in kot je omenila že Lidija, polna slik za dobre haikuje.
Čestitke, Lea.
lp Marija
Zelo čudovita pesem.
Ufff, pjesnikinjo, moćno, moćno, moćno!!!
Poslano:
31. 03. 2019 ob 23:00
Spremenjeno:
31. 03. 2019 ob 23:04
Hvala, Salke, Lidija (za črtice in komentar), Ajda, Triglav, Nikita!
Vesela sem vaših komentarjev, vesela vseh, ki ste brali, ocenili, izbrali.
Pesem je močna in bolelo je, ko se je dvignila na površje.
V bistvu je zelo osebna, čeprav morda ne kaže tako.
Se opravičujem, ker sem pozna, saj bo bolje.
Lep pozdrav vsem skupaj in vsakemu posebej, Lea
Spet se mi komentarji izpisujejo s črkami v več velikostih. Kar me ni moj namen in še manj lepo. Se opravičujem. :(
Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
- 28. 03. 2019 ob 22:29
- Prebrano 948 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 530.59
- Število ocen: 23