Lahko bi bil romar

na sveti jeruzalemski kalvariji

noseč križ svojega lastnega potu

samo zato  ker bi si upal

poseči preko trnja do zvezd

in bi se kot Herakles

pehal za hesperidskimi jabolki

morda pa bi zaman sekal Hidri glave

ker bi se njen strup vedno bolj zažiral

in mi kot orel Prometeju kljuval jetra

 na obzidju belega mesta.

Lahko bi umiral vsak dan zapored

in stagniral v ječah tujega mesta

kot ponesrečena bančna investicija

četudi bi šel kot nemejski lev

v podzemlje

bi mi Hades

ne dal ljubljene Evridike

ne bi ga ganile krvave solze

in ne uničena lira, ah, Orfej

gor se vendar ne da premikati

s praznim Faetontovim govoričenjem

kljub tému ga je Zevs pahnil z voza

kakor želi mene pahniti Atena

v brezna oportunističnega vsakdana.

orfej