Tiho si
kot pomladna meglica
nekako utrujena
verjetno govorice
o naslednjem letnem času drže
ali pa kričiš po več
mogoče plešeš s spomini
ali pa te ne slišim
ko govoriš o odprtih vratih
pogled pa spominja na preteklost
in ne vem ali si ti
ki je verjela v prihodnost
sonce pa se poigrava
z dežjem in obljubami
ko vprašljivo čebljaš o jutri
ne vem
ali pa ne znam
videti v tvoje oči.
Sprehod v tišini - in toliko povedanega - o korakanju v prostore druge biti, ki je nikoli ni mogoče povsem dojeti ... čestitke,
Ana
Čestitam, Igore.
Lp,
Katica
Helou Ana in najlepša hvala.
Bodi lepo.
Igor
Helou Katica in hvala ti.
Bodi lepo.
Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!