Odlaskom u penziju
centar svijeta mog oca
postao je stojadin
krem bijele boje
registarskih oznaka
ZD 182-23
opsesija bijaše
tolikih razmjera
da je znao
prijetiti pištoljem
slučajnim prolaznicima
kako ovi ne bi
nemarom svojim
ogrebali
dragulj automobilske industrije
u njegovom vlasništvu
ležao je tako godinama
pod njegovim prozorom
s minimalno prijeđenom
kilometražom
kao najveće
životno dostignuće
zastavnika bivše JNA
dok ga nije prodao
sa suzom u oku
krasno očuvanog
kao da je nov
za 5050 DEM
(50 je tražio za radio).
Krasen relikt nekega časa, časa naše mladosti, nostalgija in hrepenenje ... Poet Duško, lepo si nam tole obelodanil v pesmi, vsekakor.
Prijeten večer ti želim,
Sašo
Tužna mi ova pjesma jer me podsjeća na nekog bliskog.
Dragi Duško, ovom si me duboko osebujnom i višeslojnom pjesmom poprilično razdrmao. I nije mi žao. Čestitam!
Lp,
Katica
Videti pesem v (ne)običajnih vsakdanjikih, ne samo intimna zgodba, ampak zgodba nekega časa ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Duško Babić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!