Učim se
Ko je zjutraj
skozi kopreno jutra
padal dež,
sem začutil v sebi
sledi besed,
ki bolijo.
Tiste s katerimi sem
te ranil,
ko sem branil svoj ponos,
ko sem hotel imeti prav,
ko sem
pozabil ljubiti.
Sedaj polagam na oltar
najinih spominov
moje, tvoje odpuščanje,
da bom lahko našel pot
do tam,
kjer sva odložila sanje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Miroslav Tičar
- 19. 05. 2009 ob 09:51
- Prebrano 1091 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 575
