Davek
Iz starega obzidja rdeča roža
kot zadnja kapljica življenja diha,
med kamni vzpenja se, v sivino niha
in veter z žameta ji rosnost boža.
Ostane pecelj, trnje in goščava,
okruši kamen se, kot da ga rine
neznana sila, ki v mežiku mine,
vonj vseh pozabljenih med molkom plava.
Usuje iz pestiča se semenje
in iz zemlje, ki raka je in zibka,
spet vznikne vekovja trpljenje
vseh mrtvih duš, ki čakajo bujenje
med trpkostjo rdečih jagod šipka.
Časovja mošnja daje ne, le jemlje.
Ni kaj, vredno se je sprehajati med tvojimi stihi Poetesa Irena! Beseda za besedo se ti krasno prepleta, da izpoje se pesem v veličini soneta.
Z lepimi pozdravi,
Sašo
Ma izvanredno Pi, obožavam sonete, uvijek se obradujem kada objaviš neki.
Poslano:
03. 03. 2019 ob 19:08
Spremenjeno:
03. 03. 2019 ob 19:08
Hvala, Sašo, hvala, Lean :)
sem pa imela debato s sinom, ki r - ju ne dopušča samostojnega zloga
- med listi trpkega rdeč'ga šipka... r-deč-ga
in sva prišla do
- med listi trpkih jagod rdeč'ga šipka...rde - čga
Super sonet.
Bi pa to okrajševanje rdečine šipka zamenjala za kaj elegantnejšega, saj zaznamovanost besede malo zmoti sicer lep tok pripovedi.
vseh mrtvih duš, ki čakajo bujenje
med listi trpkega rdeč'ga šipka.
Časovja mošnja daje ne, le jemlje.
RECIMO:
"tam v trpkosti, rdečini šipka"
kaj meniš?
Poslano:
04. 03. 2019 ob 21:15
Spremenjeno:
05. 03. 2019 ob 07:09
Hvala, Lidija
kot sem že omenila, je ta šipek bil jabolko - skoraj spora :D
tam v trpkosti kot v zreli kaplji šipka a
še razmislim
Ja, daj, saj variant je malo morje, moj predlog je bil le trenuten preblisk :)
Poslano:
05. 03. 2019 ob 07:57
Spremenjeno:
05. 03. 2019 ob 08:02
mi je zelo všeč tvoj predlog, a naštejem premalo zlogov....a kaj ne vem?
kaj pa
med trpkostjo rdečih jagod šipka
Ja, rdečih se v tem primeru bere s polglasnikom, kot sta imela že v razpravi s sinom, samo, da nista šla v pravo smer ;) To so posebnosti, izjeme, ki jih moramo poznati, ko se lovimo okrog metrike - se pravi "rdeče/ərdeče" lahko beremo dvozložno ali trizložno
Torej,
med trpkostjo [ə]rdečih jagod šipka
Iz Slovnice:
"Polglasnik je samoglasnik, ki v slovenščini nima svoje posebne črke. Fonetični simbol zanj je [ə]. Zapisujemo ga po večini s črko e (npr. pes), lahko pa je tudi pisno odsoten (npr. prt, grm). Polglasnik lahko pri pregibanju besede izgine (pes - psa) ali pa se vrinja (pasma - pasem). Polglasnik je nujen ob vsakem r, ki ni ob samoglasniku: npr. črv, nedrje, rdeč, vendar se zapisuje z e le pred končnim r: npr. veter (izjema: žanr). Izgovori se z jezikom v nevtralnem položaju in pri pregibanju izgine."
Poslano:
05. 03. 2019 ob 09:31
Spremenjeno:
05. 03. 2019 ob 09:31
Prav posebno se ti zahvaljujem za to razjasnitev. Dolgo sem tavala v megli in se lovila za ta r, ki sploh ni, kar se zdi. :)
Katero varianto bi vzeli?
Saj napišeš zmeraj "rdeče", polglasnika itak ne pišemo.
Lahko, če hočeš, obdržiš moj predlog, lahko si pa zdaj, ko veš vse, izmisliš novega. Veš pa tudi, da tvoj prvotni verz ni ravno najboljša varianta ?!
prvotnost je zato, da zraste v boljše :)
Hvala, Lidija <3
Seveda pa mojemu predlogu izvorno manjkata še dva zloga( sorry, napaka zaradi koncentriranja na polglasnik in metriko, ne pa na št. zlogov ;), kar sem videla šele sedaj, zato je prav, da si našla svojo varianto, ki je zdaj v tem tvojem krasnem sonetu!!!
Hvala - za vse :)
Čestitam ti, seko moja:)
* ...in iz zemlje, ki raka je in zibka...*
res čudovit sonet čestitam
lp, M
Bratec Sašo, hvala <3
Dragi Svit, hvala za dotik <3
Poslano:
06. 03. 2019 ob 03:19
Spremenjeno:
06. 03. 2019 ob 03:20
Lep sonet, Irena.
Ne morem si kaj, da se ne zamislim nad minljivostjo in večnim krogom ...
Čestitke!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 03. 03. 2019 ob 12:34
- Prebrano 1466 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 460.82
- Število ocen: 24