Lep sonet, kar buči od energije, ki jo občutiš, ko mimo  korit Mostnice hodiš proti Vojam. 

lp Marija 

Dober, prav predstavljam si bučenje vode.

vega, dobro, imaš še kakšen sonet?

  Morda samo tole, poskušaj se izogibati rim na enozložnice/ z enozložnicami in rim, ki imajo iste korene besed (so prveč ad hoc ....) 

 Se veselim še kakšnega.

   LP, lidija

Hvala za odtis, Marija-triglav.  :) Ni ga čez kristalno turkizne vode v koritih Mostnice.  S slapovi vred so kot en tak neizčrpen vir navdiha. In ko se vračam v domovino, se najraje odpravim prav tja, k moji ljubi babici, v tisti kotiček Slovenije, kjer mi veličastno bučanje vodá vzbudi najlepše občutke in hkrati prikliče najotožnejše spomine … (predvsem na tiste moje, ki so s tega sveta že odšli). 

Te prav lepo pozdravljam, vega

Virusolog, zahvaljujem se za ti branje in vtis. Prijazen pesniški pozdrav, vega.   

Lidija, ne, na zalogi nimam nobenega. :) V sonetih niti nimam dovolj kilometrine (morda sem jih vsega skupaj spisala le dobrih deset, pa še to dolgo nazaj).  Imaš prav. Ta se mi je (razen prve kitice) z eno nogo že v odhajanju res izlil na hitrco, bolj kot z iskanjem primernih rim, z vsebino na mah. Hvala za uredniški nasvet, ga bom poskusila upoštevat pri naslednjem sonetenju, če mi kdaj še kakšno prišumi na plano. 

Z lepimi pozdravi, vega

lep sonet, jaz sem ga z veseljem izpila.

lpb

Hvala, Branka. Čin-čin ;)