Prazna vreča,

zataknjeni copati.

Šal, ki še ni bil opran.

diši po tebi.

Ubežal si.

Hočem le, da primem te,

želim si, da ne pozabiš me,

težko je, ker ni popravnega,

kar je - je

Turoben, siv je dan.

Na strehi črn vran.

Po šipi drsijo kaplje.

Kakor, da sanjam,

kakor ,da ni res,

tam v paralelnem svetu,

na stotine kilometrov stran,

štiriindvajset ur na dan čisto sam.

Ni hudo umreti,

hudo je dete,

brez tebe živeti.

Dolge dneve,

na nobeni poti tebe uzreti,

v prazne stene tvoje prašne sobe zreti.

Iz elektronskih škatel se oglašaš,

po zdravju vprašaš.

"Jebeš tako zdravje,

nehaj vežbat pa žret vitamine stara,

drgač boš vse nas pokopala,

pa ne bo nobenga, da bi skrbu zate...."

lin