Prihaja počasi, a zanesljivo
– starost in vse drugo.
Začno se tegobe, tudi skleroza,
najprej se v zobeh pojavi paradentoza.
Končno, ko dobiš pravo zvezo,
četudi nimaš denarja,
ti le odobrijo zobno protezo.

Na glavi počasi in vztrajno
lasje sivijo in odpadajo.
A zato ti vztrajno rastejo
brada, brki - a obrvi ti sivijo.

Opažaš, da vse slabše slišiš,
skoraj nič več ne razumeš,
kakor da postajaš povsem gluha.
Le kaka je to nova muha?

Ves dan nekaj iščeš,
ker pozabiš, kam si kaj dala.
Obračaš se levo in desno,
a tistega, kar si iskala,
nikakor ne najdeš.

Stokrat pripoveduješ isto zgodbo,
a kaj to pomaga;
včasih kličeš na pomoč
boga, včasih pa vraga.

Tudi noge te več ne ubogajo,
v kolenu ti nekaj škriplje,
tudi hrbtenica je vse bolj trda,
noge otekajo, roke ti drhtijo.

Pravijo, da imaš išias in artritis,
a saj ne veš, kaj je to.
V črevesju da je kolitis,
trebuh je vse večji,
kot da je otrok na poti.

In koža – guba pri gubi,
pa tudi groba je
kot smirkov papir,
ni čudno, da izgledaš
kot kak vampir.

Pri jedeh ti nič ne paše,
ne smeš jesti preslano
niti preveč mastno;
tudi prdeti ne smeš
preglasno.

O seksu pa raje ne bi,
v teh letih smo pač slabi,
pa tudi je to že odveč,
saj še marsikaj drugega
ne moremo več.

Za nas stare,
pa če nam je prav ali ne,
je pač vse to - preveč!

Frida

frida