Prej iz službe nekoč,

privihra moja draga,

direktno v sobo,

kjer z ljubo sva naga.

Razjarjena piha,

»poberi se, izgini«,

ločitev takoj bo

in dragi spomini.

»No, daj, mi dovoli,

da vse ti pojasnim,

potem se pridružim,

na poti h trem krasnim!«

Revico mlado ubogo,

pobral sem na usmrajeni cesti,

raztrgana, lačna in blatna,

stuširam jo, dal sem ji jesti.

Ponudil sem tvoje svileno,

a praviš premajhno perilo,

pa bluzo turkizno in hlače,

ki le enkrat jih tvoje telo je nosilo.

Dal še superge sem,

itak jih nisi nosila,

si rekla, da iste kolegica,

tvoja je v službi dobila.

Damica mlada vesela,

odšla je in se zahvalila,

a ko je odhajala se je naenkrat,

na vratih nazaj obrnila.

»Bi imel še kaj takega, dragi gospod,

kar žena že dolgo uporablja ne vaša?«

pa sem ji v rjuhah detajlno razložil,

po čemer več tvoja ošabnost ne vpraša!

By Mikla

Mikla