Dolomiti
rastezanje neba
u prve pahulje. uzemljene
soulom, do jutra odmeravaš:
odškrinute sve kaverne
Dan
ispod jastuka noć škrto
otvorena, jezikom školjke.
između lampe i kazaljke
puštaš sivilo
da slobodno uđe
Dušek
ne sećam se tog sna
kažeš, ali se dobro drži.
kao čestice prašine
za blago vibrirajuću oprugu
De- dur
gola ruka neba u rasipanju
i pahelbelov kanon, dok zaobljuješ
obrve horizontu. dve povisilice
Poslano:
19. 12. 2018 ob 01:37
Spremenjeno:
19. 12. 2018 ob 01:37
Jagoda,
zelo poetično. Gola roka neba tudi se tudi nocoj dotika misli z občutki.
Lepa je tvoja poezija.
Lep dan ti želim,Irena
Hvala, Irena! :)
lp
Jagoda
Čudovita mistična pesem, lebdeča nekje med "dolomiti" in "de durom" ter med "svetilko" in "kazalcem", ki se v ritmu Pachelbelovega kanona in po zaslugi blagoglasne pesmi poslej vrti v obratni smeri urinega kazalca. Naj se leto zaključi in začne v znamenju dveh višajev, Sara
Hvala, draga Sara na izuzetnom komentaru i tvojoj pažnji. Sve najbolje ti želim u narednoj godini!
lp
Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!