vrgel sem željo
daleč v spomin
na zaključek oblaka
objet v nično platno vsega
vesolje
strastna črnina papirja
oblečena v črepinjo
kolažne reciklaže
nič ni
včasih še manj
zato podiram
klišeje
zabit v
neroden pridevnik
kozmos je
in kamorkoli se obrnem
vse oglje
ker te ljubim v tem
ne razumem črne
s katero me barvaš
* brez črne ni jasnih kontrastov, za umetniški presežek mi odtisne le 40, kakorkoli, dobr tole.*
Kein problem.
Hvala za čitanje :].
Huala mucamaca. :]
Črna, ki izpostavlja svetlobo ... domiselno kolažirane podobe, ki se poleg vesoljnega dotikajo tudi izrekanja / pisanja - vse je ponovljeno (črke na belini in zvezde na črnini ...), z zaključkom pa se povedano fokusira na dvojino - čestitke,
Ana
Gracias mucho, Ana. :]
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!