Notranjost brbota

kot voda v prozornem kotlu,

solze so tiste, ki svet

spreminjajo v čutnost

in drhte polzijo,

pomešane z zemljo

in težkimi notami.

Pa vendar,

nikjer ni teme

in kaj vse je še mogoče,

ko nastaja zanimiv pogled in

nam v glavah buči,

da je lahko še lepše kot to.

Ni lažne varnosti,

ne rdeče šminke, ki kriči po pozornosti.

Ni tiste fatamorgane,

ki nam meče tančico preko oči.

Samo sem.

V tem trenutku.

Čarobnost. Srce.

Almaya