Tihožitje

 

 

Skozi okno zre silhueta.

Senca, oropana narave.

V očeh prikriva snežna prostranstva.

 

 

Pred njo je položena asfaltna zemlja,

iz katere vznikajo kovinski cvetovi.

Občudujejo jih betonski skladi

steklenih razgledov.

 

Pod sivim nebom na dimnikih

sestankujejo črni vrani,

brezbrižni za nuklearno panoramo

ne-zime

ne-pomladi.

 

Orientalska vaza

s posušenimi vejami svedraste vrbe

krasi kot preplačane sobe.

Pogled obmiruje na odlomljenih

kodrih trohnečih spominov.

Morda je še zakoreninjena 

in čaka pomlad?

 

Nebo.

Podari belino.

 

 

filia

Sašo Florjanski

Poslano:
06. 12. 2018 ob 12:03

Všeč mi je ta tvoj originalni, dekadentni način izpovedi; Poetesa Filia, tihožitje, kot nekakšen sofisticiran monitoring v cinemaskopsko sliko realnosti, ki nas obdaja, zaposluje, daje misliti ...

Prijeten dan ti želim,

Sašo 

Zastavica

filia

Poslano:
06. 12. 2018 ob 12:06

Hvala Sašo.

Bil je hipni prelet oči s prepletom misli.

Lep siv dan …

"filia"

Zastavica

salke

Poslano:
06. 12. 2018 ob 12:40

Zelo mi je všeč pesem. V vsem svojem obrazu otožna, iskrena, v upanju na belino, ki to jo podari nebo. Bo.

Lep dan ti želim.

Lep pozdrav, Valerija

Saša


Zastavica

filia

Poslano:
06. 12. 2018 ob 13:16

Saša

Hvala. 

Bo? Bo.

Naj pobeli tudi tvoj svet. Vse se tako ali tako hitro umaže …

V.

Zastavica

Lean Radić

Poslano:
06. 12. 2018 ob 13:26

Meni čisti Vrh.

Zastavica

nikita

Poslano:
06. 12. 2018 ob 13:59

Uroni u bjelinu. Želim ti to.

Osobno, u njoj, ne znam bih li više vidjela. 

Zastavica

filia

Poslano:
06. 12. 2018 ob 14:03

 Lean, "nikita"

Hvala obema.

Pozdrav            "filia"

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
07. 12. 2018 ob 04:37

filia dobro jutro

Dobra pesem in res je, mogoče pa le pride pomlad...

Lep dan ti želim,Irena

Zastavica

filia

Poslano:
07. 12. 2018 ob 10:59

Pozdravljena Irena

Hvala za tvoj komentar.

Zagotovo bo prišla pomlad. Vedno pride. Veš; vsak letni čas ima svojo lepoto in sedaj bi naj bila zima? Narava mi izgleda kot po jedrski katastrofi (vizualno) in če imaš razdejanje tudi v sebi, si res lahko želiš, da vse prekrije bela "pernica". Kam so izginile zime mojega otroštva? Ne vrnejo se več, tako, kot mnogo drugih stvari.

Lep dan tudi tebi             "filia"

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
10. 12. 2018 ob 19:36

Pozdravček,

tudi mene se je pesem dotaknila. Morda bi premislila o preobloženosti s pridevniki in rabi rodilniških metafor, kot npr. betonski skladi zastekljenih kletk - že prvo kitico bi malce preoblikovala, da bi bile podobe razumljivejše. Kaj meniš?

Lp, Ana

Zastavica

filia

Poslano:
10. 12. 2018 ob 21:26
Spremenjeno:
12. 12. 2018 ob 08:18

Dober večer, Ana.

Hvala, da si se ustavila ob pesmi, ki ji menda sploh ni  namenjena takšna oblika. Verjetno bi morala postati slika; zato tudi takšen naslov. Bil je trenutek preleta oči in barve so se vtisnile v možgane. Namesto čopiča, so se poigrale besede. Mogoče od tod preobilje? Poskusila sem spremeniti "trenutek", vendar ne verjamem, da mi je uspelo "prebarvati" vtis.

Hvala še enkrat za tvojo pozornost. Nisem prepričana … Če čisto spremenim pesem, potem ni več "Tihožitje". Zame se vsa umetnost prepleta … Mogoče jo boš zagledala kot tihožitje?

Pozdrav iz ne-zime, v zimi.

"filia"

Zastavica

filia

Poslano:
12. 12. 2018 ob 08:39

Spoštovana Ana

Kar popravila sem jo. Bila je napisana na "vdih". Mogoče je sedaj bližje tihožitju? Tudi kot slika, bi mi bila tako bolj nazorna, čeprav občudujem kubizem. Predajam jo v tvojo presojo in sem hvaležna za čas , ki si mi ga dala v razmislek. Bralci so povedali svoje …

Lep pozdrav           "filia"

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
12. 12. 2018 ob 18:49

Pozdravček, Filia, zdaj pa še vejice (ali pa bi lahko odstranila vsa ločila in začetnice?):

Skozi okno zre silhueta.

Senca, oropana narave.

V očeh prikriva snežna prostranstva.

 

 

Pred njo je položena asfaltna zemlja,

iz katere vznikajo kovinski cvetovi.

Občudujejo jih betonski skladi

steklenih razgledov.

 

Pod sivim nebom na dimnikih

sestankujejo črni vrani,

brezbrižni za nuklearno panoramo

ne-zime

ne-pomladi.

 

Kot preplačane sobe

krasi orientalska vaza

posušenih vej svedraste vrbe.

(Morda bi bilo razumljiveje tako: Orientalska vaza / s posušenimi vejami svedraste vrbe / krasi kot preplačane sobe.)

Pogled obmiruje na odlomljenih

kodrih trohnečih spominov.

Morda je še zakoreninjena 

in čaka pomlad?

 

Nebo.

Podari belino.


Lp, Ana

Zastavica

filia

Poslano:
12. 12. 2018 ob 19:33

Oh, Ana!

Tako kratka pesem in jaz sem ti ukradla toliko časa! Hvala ti zanj.

Tokrat sem namerno izpuščala vejice (preveč sem pacala s čopičem), vendar, ker sem sliko preobrazila v besede (imaš prav), je potrebno upoštevati pravila, čeprav berem veliko pesmi napisanih izven "okvirjev". Ne bi izpustila vseh ločil, zato sem odložila čopič. Naj se pobeli "Tihožitje".

Uživaj svoj večer.        "filia"

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

filia
Napisal/a: filia

Pesmi

  • 06. 12. 2018 ob 11:15
  • Prebrano 224 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica