
Zveneče besede krepko odmevajo po deželi,
se bahajo in zarotniško trepljajo po ramenih,
nepovabljene vstopajo v naše domove.
Obljubljajo pšenico in kruh za naše otroke,
imajo recept za pogačo in zlato palačo.
V tem mandatu, pravijo, mlina še ne bo,
a če jim soglasno pritrdimo,
se lahko vsaj vetra veselimo.
Ponosno poskakujejo od navdušenja,
na vseh vaških vogalih so slavne,
udarna parola s plakatov je jasna,
akcija in reakcija, me smo glavne.
Me smo najboljše
Mee razumemo
Meee znamo
Meeee bomo
Meeeee
Prilika o tem, kako se pomen besedam izprazni, preobrazi v meketanje ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: TimotejB
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!