Mama, ti si me nosila,
ti si me rodila.
Kaj si imela v mislih,
ko izvedela si, da sem punčka.

Oh, mama! Rodila si punčko,
ki je invalidna.
Groza.
Svet, ki invalide muči.
Krivica.

Kot majhno bitje morala sem pod nož,
da zdaj hodim z muko.
Hrbtenica ukrivljena.
Bolečine povsod in vedno.

Svet sramuje se nas invalidov,
od nas zahteva,
da se delamo zdravi.
Sramota. 

Če sem invalidna, 

nisem zdrava, popolna.

Ponosna sem, da sem človek.

Nisem popolna,
nisem zdrava.
Sem pa poštena.

Svet se norčuje s tebe, mama,
ki imaš namesto zdravega otroka
invalida.
Svet se norčuje z mene, ker sem
drugačna od ostalih.
Sramota.

Vsak človek je drugačen od drugega.
Velika škoda, da človek
ne spoštuje nikogar in ničesar.
Kam gre ta svet.
Vse to je pogubno.

Кристина Анастасия Верас Брзин