Rad odhajam gor v planine,
in zavriskam dol v doline,
veselo poskakujem čez kamenine,
zrem na slikovite ravnine.

Pot premagujem med drevesi do gaja,
med gozdovi do planinskega raja.
Z vrha pogled mi seže do morja,
razgibana v daljavi je zemeljska skorja.

V planinskem svetu rad živim,
tam si telo krepim pa tudi umirim,
ob hoji navkreber se znojim,
življenjsko energijo spet pridobim.

Rad po planinah hodim,
prijatelje na žgance in kislo mleko vodim,
na sopotjih moč se okrepim,
toku življenja se prepustim.

Hoditi po planinah je želja moja,
za planinstvo potrebna je že zgodnja vzgoja.
Narava uči me spoštovanja in prilagajanja
za ravnotežje sil sobivanja in ohranjanja.

Sopotnik