Znaš,
prskala bih te po jelu,
kao najslađi sos,
mada bi, najradije,
izrendisao jezik
da priznaš grešku.
Poklonio si mi
delfinovane jabuke.
Ušećerene,
a moje oči postaše
ko lastavičija jaja.
Sad smo - dve stvarnosti.
Nepomirljive.
To je taj tvoj čvrsti sarkastični misaoni stil koji je već debelo prepoznatljiv. Super Vlade.
Hvala Lean od srca. Lp
Zelo dobro, podčrtanke vredno, ampak ponovitev naslova in zadnjih dveh kitic je odveč in preveč. Odličen, presenetljiv in nekoliko grotesken konec je "ko lastavičija jaja". Moj predlog je spodaj, na vrhunsko in poetično kulinariko, Sara
Znaš,
prskala bih te po jelu,
kao najslađi sos,
mada bi, najradije,
izrendisao jezik
da priznaš grešku.
Poklonio si mi
delfinovane jabuke.
Ušećerene,
a moje oči postaše
ko lastavičija jaja.
Sad smo - dve stvarnosti.
Nepomirljive.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: vladankacvetkovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!