Goreti pod vodo,
veslati po mulju,
med kamni leteti,
je kakor da smem
povedati glásno,
da pamet ne vztraja.
Dotik grabi k tebi,
da smisle podprem.
Ugnala sem more,
dvom v noč izkričala;
me slišal ni budni,
zato ni dojel,
da vse, v kar sem zrastla,
sem hipu predala.
Zastala v medzvočju ...
Oklep si mi snel.
Kar zdaj šepetam
prosim, mehko presliši.
Naj seka le mene,
se v pesmi razpre.
Veš, hočem, da čutiš
le male približke,
ki zate preklapjla
v odmik jih srce.