TELESA DREVES

Ko steze poljubijo listje,

trznejo gibke veje dreves.

Ni več razsajanja žil

v pozni jesenski prelesti.

 

Listi, srčasti, gladki,

nazobčani, spodaj kosmati,

so zdaj krčevito spodviti,

in v mokrih zamahih deževja

so telesa dreves

komaj še vidna priča

nekdanje rasti.

Andrejka

koni

Poslano:
29. 10. 2018 ob 10:37

Andrejka, podarjaš nam pesem, h kateri se vračam, kajti ... tudi lepota drevesa, prepuščena bičem časa, ostaja zasidrana v zemlji svojega bivanja kot pomnik življenja, ki nikoli ne mine;)))

S pozdravi,

koni

Zastavica

Andrejka

Poslano:
29. 10. 2018 ob 20:43

Lepo in s poudarkom na pomembnosti rasti si to povedala, koni. Zelo rada se sprehajam po gozdu in prisluhnem 'govorici 'dreves. Zato tudi upesniti tokrat ni bilo težko.

Lep pozdrav

Andrejka

Zastavica

Helena Zemljič (MalaSenca)

urednica

Poslano:
31. 10. 2018 ob 11:41

Drevesa, ki prerastejo v univerzalno podobo življenja in ga ujamejo v deževni jeseni spodvitih listov - in kar je tukaj najpomembnejše - so opomnik, pa čeprav komaj viden, rasti.


Čestitke,

H

Zastavica

levcek

Poslano:
31. 10. 2018 ob 12:10

res čudovita pesem in obenem tudi čestitka za podčrtanko

lp, M 


Zastavica

Andrejka

Poslano:
01. 11. 2018 ob 12:33

Hvala tebi urednica za podčrtanko in tebi levček, da si se oglasila.

Lep pozdrav v deževni dan

Andrejka

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Andrejka
Napisal/a: Andrejka

Pesmi

  • 28. 10. 2018 ob 18:15
  • Prebrano 291 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 351.39
  • Število ocen: 17

Zastavica