TELESA DREVES
Ko steze poljubijo listje,
trznejo gibke veje dreves.
Ni več razsajanja žil
v pozni jesenski prelesti.
Listi, srčasti, gladki,
nazobčani, spodaj kosmati,
so zdaj krčevito spodviti,
in v mokrih zamahih deževja
so telesa dreves
komaj še vidna priča
nekdanje rasti.
Andrejka, podarjaš nam pesem, h kateri se vračam, kajti ... tudi lepota drevesa, prepuščena bičem časa, ostaja zasidrana v zemlji svojega bivanja kot pomnik življenja, ki nikoli ne mine;)))
S pozdravi,
koni
Lepo in s poudarkom na pomembnosti rasti si to povedala, koni. Zelo rada se sprehajam po gozdu in prisluhnem 'govorici 'dreves. Zato tudi upesniti tokrat ni bilo težko.
Lep pozdrav
Andrejka
Drevesa, ki prerastejo v univerzalno podobo življenja in ga ujamejo v deževni jeseni spodvitih listov - in kar je tukaj najpomembnejše - so opomnik, pa čeprav komaj viden, rasti.
Čestitke,
H
res čudovita pesem in obenem tudi čestitka za podčrtanko
lp, M
Hvala tebi urednica za podčrtanko in tebi levček, da si se oglasila.
Lep pozdrav v deževni dan
Andrejka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
- 28. 10. 2018 ob 18:15
- Prebrano 673 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 351.39
- Število ocen: 17