Ubijalsko
krvavim na papir
razliva se žolč
zavit v strah in
resasto seme podzavesti
gangliji ki čakajo
da me ujamejo nepripravljeno
in se ob pajdašenju
s polno luno
satansko režeč zažirajo
v nekakšne metulje v trebuhu
ki od strahu brezglavo frfotajo
in v ledenih potočkih
rinejo skozi pore
si najdejo pot
kjer in kadar
bi najmanj pričakoval
kar pocedi se
iz niča
dvigne kocine
v naročje zmedenega
razmišljanja
da brezglavo ugotavljam
kaj se mi je zgodilo
v glavi pa kosec kleplje koso
enakomerno tolče po kovini
ostri in brusi
in reže
v globino
v globino
v globino
ko pridem k sebi zapišem
kriva je luna
Uf Marija oduševila si me ovom kompozicijom, izvanredna, svaka čast pjesnikinjo. Pozdrav nedjeljni.
Zaključek me potolaži ... sem mislila, da je kaj resnejšega ... No, prav zaradi fajn zaključka pesem ni zavila v patetiko :)
Lp, lidija
Hvala, Lidija, za podčrtanko.
Se zgodi, da kakšna noč zna biti prav pasja, potem se pa išče ventil, tako je to.
lp
Marija
Lean pozdravljen,
lahko bi rekla " polna luna je kriva za vse" (°_°)).
lp
Marija
Draga Marija
Napisala si lepo pesem, meni se je pa skrila. Komaj zdaj berem.
Odlična je, samo Luna ni vsega kriva. Se hecam glede Lune.
Sama imam živo punčko... .
Želim ti lep, srečen dan,Irena
Vem, draga Irena,
ti imaš Luno jaz pa Lili. Ti mali pasji srčki nas čisto osvojijo in nam podarijo neizmerno veselje.
Lepo nedeljo in prijetne sprehode (*_*)
in hvala za branje.
Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
- 28. 10. 2018 ob 08:49
- Prebrano 597 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 318.77
- Število ocen: 18