Sonet št. 81

Purpurna osamelost bloka

brezvladje teme omotvozi,

da stvarnost skrha se, napoka

in žarek se prebije skozi.

 

Povzdigne me iz rojstne svile,

razpre me, kakor jadro veter

in neke prej neznane sile

me zlijejo v neskončni eter.

 

Okoli gležnja zanka lasa

zategne se in me povleče

nazaj v realnost prostor-časa.

 

Pod mano sivkaste četrti

Ljubljane čakajo klečeče

na vseobsežnost lastne smrti.

Peter Rangus

koni

Poslano:
30. 10. 2018 ob 09:57

… kot vedno: popoln, lep, izjemen … ;)))

čestitke in lep pozdrav,

koni

Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
30. 10. 2018 ob 10:02

:) nič ni popolno, se pa tvoja prijaznost zelo približa.

hvala :)

Zastavica

Tamara Turšič

Poslano:
30. 10. 2018 ob 14:41

...ponovno Ljubljana. Rada prebiram tvoja pisanja, tako tekoče pojejo.

Lep dan želim.

T.

Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
30. 10. 2018 ob 22:16

Hvala Tamara... Jah Ljubljana je pa taka kot je...Še sedaj, ko nisem več študent me včasih zvabi :)

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
31. 10. 2018 ob 12:52

Nazaj v sveta realnost, časa.


Namesto nazaj v realnost sveta, časa ... 


Da metrika ne uide :)



Kaj meniš?

Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
31. 10. 2018 ob 14:02

Drugače sem naglašal sveta. Široti e. Kot sveta margareta. :) Sem pa sedaj umaknil ta svet. :)

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
31. 10. 2018 ob 15:18

Ja, saj vem, ravno to  - samo se mi je zdelo prikladnejše, če ne bi narobe naglasil ... pa saj zdaj imaš boljšo rešitev!

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 29. 10. 2018 ob 22:58
  • Prebrano 443 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 132.39
  • Število ocen: 9

Zastavica