Hvala za zalo zanimiv pogled na sonet (kar naj bi bil) :)  Slike, ki jih pred tvojim komentarjem nisem opazila, zdaj vidim tudi sama. 

Odprl si drugo okno.

Lp

in seveda objem

pi 

Fajn, 

S par pripombicami se oglasim ju3, ne morem zdaj preko telefona ;)

Lidija, hvala, sem te čakala :)

Torej, res fin sonet, tole lomljenje verzov je idealno vdelano vanj.

Moje pripombice pa letijo na  trivstvari: Prvič - ločila - v prvi kvartini bi nekaj vejic zamenjala z bolj določnimi pikami, enim pomišljajem (eno vejico pa dodaj)

V meglo šušti, kar je odpadajoče.
Sivina vztrepeta na krilih vrana -
od koder odleti, zazeva rana.
V zamolkel svet črn madež se izjoče,

kot bolečina, ki jo izkričimo
tja svet, kjer slišijo nas le drevesa,
uvele trave, vonj končanj. Ušesa
pred krikom tuje boli zamašimo

Druga pripomba zahteva malo več dodelave, če jo boš upoštevala, seveda. Namreč - prva tercina je skladenjsko malo šibka tukajle:

gledamo na vzhod za tistim leskom
da nam da dan, kjer še diši poletje,
zamenjamo žafran s poznim podleskom.

Gledamo, da nam da dan, kjer .... ???

Popravi v smislu

gledamo na vzhod za tistim leskom

ki riše dan, ko še diši poletje 

Zdaj pa še k najtršemu orehu: rima leskom- podleskom je zelo slaba izbira, saj je tehnično to ista beseda, če damo predpono "pod" v oklepaj.Takim rimam se v sonetih izogibamo, če se le da, saj pokvarijo tehnični izvedbo pesmi.Zato poskusi trio rim  *leskom *podleskom *netreskom) zamenjati za kaj močnejšega, mislim, da bo treba kar spreneniti vse tri verze, ki nosijo te zaključnebesede.Bo šlo? Seveda bo!

 gledamo na vzhod za tistim leskom

((da nam da dan, kjer)) še diši poletje,
zamenjamo žafran s poznim podleskom.

Ko popke dela že nagrobno cvetje
med spomeniki, svečami, netreskom,
moj vrisk - živim, je le neslišno petje.

Hvala, Lidija.

Poizkušam :

V meglo šušti, kar je odpadajoče.
Sivina vztrepeta na krilih vrana -
od koder odleti, zazeva rana.
V zamolkel svet črn madež se izjoče

kot bolečina, ki jo izkričimo,
a znajo slišati nas le drevesa,
uvele trave, vonj končanj. Ušesa
pred krikom tuje boli zamašimo

in gledamo med debla stara, suha,

za jaso, kjer bi še bilo poletje.

Ne mlad žafran, podlesek  je rjuha,

vijolična, že žalna, a še cvetje,

tja med razsuto medičino bruha

moj  nori vrisk – živim - v neslišno petje.

Odlično:)

Lp, lidija

Juhu :D

Hvala, Lidija!

Čestitam ti Irena za podčrtanko.

Lp, salke

Salke, hvala :)

soneti mi dajo dela in če mi uspe, sem zelo vesla la la la  :D