Ko pesem poje dekle,
poleti in zablesti,
kot angel bleščeči,
lepo se smeji.

Sonce brez meja,
jo vabi na poti,
kjer njeno srce,
veselo hrepeni.

Svoj'ga fanta rada ima,
ljubi ga tja, vse do neba.
Norčija v gozdu bežanje prizna,
se lahkotno ob vetru srce poigra.

Njen fant – diamant,
jo objema skrbnó.
Lepo počuti se dekle,
Ker že dolgo je tako.

Iz vsega srca,
ji vsak dan roko poda.
Hvaležna mu je za to,
ker se trudi za njo.

Travniško cvetje po zraku pluje,
lepota plesišča, se stopnjuje.
Brezhibno peté par v ritmu vrti,
uspel vasovati do konca je noči.

Rdeča lica na obrazu dobila,
ko svoj kozarec s slastjo sta nagnila.
Ob mizi točila vino sladkó,
buteljka s prijat'li stekla gladkó.

V temi skupaj ostala oba,
zvezde na nebu prešteti odšla,
in ohranjala vezi,
ki še nihče ukradel jih ni.

Njen fant – diamant,
jo objema skrbnó.
Lepo počuti se dekle,
Ker že dolgo je tako.

Iz vsega srca,
ji vsak dan roko poda.
Hvaležna mu je za to,
ker se trudi za njo.

Mišel Žafran, Narfaž Lešim