Ko se vračamo na otok,
čutimo, kako nam odtekajo sokovi.
Ne da bi razumeli,
zakaj se človek naveže na najbolj
nemogoče stvari,
sklepamo dogovore, ki se jih ne moremo
držati.
Bliža se noč. Da bi ostal priseben,
se vrnem ob morje.
Na obalah moje preteklosti
so ljudje le napol živi.
Če grem mimo in jih pozdravim --
me bodo prepoznali?
Biti množica in se iz nje izdvojiti ... prelomna točka v pesmi spretno prikazujejo razpotje in tveganje - če grem po svoje, bom še del njih? ... čestitke,
Ana
Hvala, Ana. :)
Vse lepo,
Luka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka Benedičič - Mladi Pesnik (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!