Lokvanj ...

 
Plavajoč vseh stilov
nad gladino emotivnega močvirja,
iščem si rešilni lokvanj,
kjer nadihal bi se svežega premirja,
vse povsod je spolzko blato,
gladke stene brez počitka,
večkrat je usoda že pod vodo,
v zadnjem hipu pome tvega tanka nitka,
pa zajamem si življenjsko sapo,
ko nogo mi že ovije čvrst plevel,
me narahlo vleče v konec bridki,
sanjam le, kako bi se odpel,
neprestana igra izčrpava mi spomine,
kjer debela knjiga hrani mi občutke,
ko se mirno sončil sem se tam na bregu
in na mehke veke vtiral blažene trenutke,
je nekdo nalašč mi dal izkušnje lepe,
da nenehno zdaj za njimi hrepenim,
pa zdaj brodim iz močvirja v močvirje,
na dosegu lokvanja se v mulju izgubim,
me opazujejo in se smejijo žabe,
regljajo ob preletu kačjega pastirja,
ki si krila mane in se muza zgubi,
ta nikoli več ne pride iz močvirja.

by Mikla


(See attached file: LOKVANJ.docx)

 

Mikla

Komentiranje je zaprto!

Mikla
Napisal/a: Mikla

Pesmi

  • 10. 09. 2018 ob 17:08
  • Prebrano 149 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 88.3
  • Število ocen: 4

Zastavica