Sva na liniji
po istem
dolgem pločniku
brez da bi videla
drug drugega
piševa zgodbo
kako naju je preletič ptič
ki je dobil vse glasove
za pravega Jonatana
za tistega, ki si upa
in še bolj za tistega
ki ga je nekdo videl
in je bil priča
njegovi predrznosti
da je dobil zlato medaljo
in se je potem lahko tolkel
po prsih kot pionir
ki je prvič vzletel
in si prvič upal
višje v nebo
bližje praznemu nebu
ki postane živo
kot dragi lestenec
ko so zvezde
dovolj blizu
in dovolj daleč
da ostane misel
samo pri želji
brez dotika
samo slika
s katero gledam
jutrišnjo lepo vreme
Ja se divim tvojoj inspiraciji, svaki dan objavljuješ i to ne pizdarije nego ozbiljnu i duboku poeziju ( što i ova pjesma dokazuje ). Nastavi samo objavljivati, a ja ću te sa guštom čitat. Pozdrav Irena.
Spoštovani Lean
Vidim da bereš mojo poezijo in veseli me, da ti je všeč.
Ja, brali se bomo in pisali. Pravico do besede nihče ne more vzeti.
Enkrat je globlje, drugič drugače, ker tudi vreme ni več vsaki dan enako..
Veseli me in mi je v čast, bodi lepo.
Lep pozdrav, Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!