Bilo bi enostavno če bi bila pesnik
ti pa ženska
Občudoval bi tvoje oči in tvoje lase
Primerjal bi jih s svežino pomladnih vetrov
in globino jezera
Govoril bi ti o sprehodih ob obalah
in poletnih nočeh
o raztresenih zvezdah
in vonju jasmina
Ampak jaz nisem pesnik
in ti nisi ženska
Tvoje roke so opraskane
Tvoje misli osredotočene
Pogled pogosto odsoten
Tvoji lasje so občasno neučakani
Tvoje besede so umirjene
Dišiš po boru
V nogah tisoč stopinj
Z matematično natančnostjo določena pot
Ti ne jočeš ko se povešajo pogledi
in se ne oziraš za izgovorjenimi besedami
Moja pesem o tebi je le želja
primakniti stol
in dotakniti se neizjokanega otroka v zaklenjeni sobi
tvojih strahov
Marko Skok - Mezopotamsky