
"Gluha tišina bolečega spomina se iskri v sivini.
Blatna glina sem, sušeča se na soncu, ki se na koncu,
skozi naravno dinamiko časa, strdi v krhko keramiko.
Na mah se lahko spet sesujem v prah."
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Rene
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!