Otipi
Tipala sem s prsti
prst po kateri zdaj hodim
in počasi vijugam
kot bi vozila slalom
le da me strelja vročina
velik plamen
iz zmajevih ust
me žge kot da bi lotal
dve potrgani vezi
in grem naprej
še vedno ničesar ne primem
puščam nedotaknjeno
bližino in daljino
ničesar nočem bližje
in ničesar nočem dlje
vse ostaja v razdalji
enaki
zemlja
nebo
korenine
in cvetovi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 05. 08. 2018 ob 21:34
- Prebrano 384 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 245
- Število ocen: 11
