Dobrote iz kondoma vsakdana
vlagaš brez konzervansa.
Zlagaš jih na police grla,
pod katerimi se tvoja razkosana
ženskost suši, za blaginjo hiše,
tiste od nekdaj in tiste od včeraj.
Ne verjameš več kladivu
v rokah posivelega boga,
ne verjameš več v trpežnost
glave, ki ni iz snovi žeblja.
Dobro je, praviš, imeti led
v skledi medeničnih kosti;
kdo ve kdaj in zakaj,
vendar zagotovo bo prišel prav.