stopila
je
okoli
svoje
sence ,
tako
njeno
tigraste,
en
korak
levo
in nekaj
korakov
nazaj.

iztegnila
je
stopalo in
se previdno
dotaknila
modre
modrine,
globoko
modrih ,
izgubljenih
oči.

odpela je
črno
čipkasto
obleko,
moj Bog
kako ji
pristaja
in
jo spustila
na tla .

počasi
zdrsnila
je iz nje...

adam na i ,
njen
prvi edini ,
umetnik v
rosnih
dvajsetih.

prepoteni
črni
lasje so
strčali
iz
skuštrane
glave .

ob kratkem
počitku
pred
naslednjim
valjem,
si
jih je
pobožala
nazaj.

hotela je
reči
besedo ,
kaj razmišljaš.

ni mogla,
adam
oškrpnil
je
še višje.

namesto
besede,
pomaknila
se je
dva
svežnja
dalje.

ivan z