Nekoč niti ne tako davno
sva s starim prijateljem
posedala
v majhni konobi
razglabljala
o minljivosti
in poslušala
morje kako buči
v večer
svojim domačim sva
poslala
glasbeno razglednico
iz Šibenika
in odšla v vojno
jaz kot dopisnik
z bližnjega vzhoda
on v balkansko morijo
a sva se vrnila
on s šrapnelom v nogi
jaz s strahom v kosteh
zdaj pijeva vino
nazdravljava
nekim novim
lepšim časom
in poslušava Brela
morje je v tem letnem času
toplo kot najini srci
le glasbenih razglednic
ne pošiljava več.
Dite iz šibenske Varoši. Jedno od...
Preplet glasbe morja z bučanjem vojne ... in spominov. Preprostost povedanega, ki z vsakim verzom postaja nekaj več.
Čestitke,
Helena
Hvala Helena :)
lp, Joakim
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Joakim
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!