El otro Borges

Tisti drugi,

ki se prikazuje mrtvim,

nisem jaz.

 

Tisti drugi

samo hlini,

da obstaja, in se lepi

 

na vse,

kar ogrinja,

kar se vzpostavlja,

kar se podreja,

kar vznika.

 

Tisti drugi

nisem jaz.

 

Ta noč in ta dan

sta moja smrt

in moje vstajenje.

 

Ta noč in ta dan

sta moja bit,

najbolj zgoščena,

pa čeprav se čuti

ena sama želatinasta kepa med prsti.

Deseti

Ana Porenta

urednica

Poslano:
22. 07. 2018 ob 20:58

Všeč  mi je odprtost pesmi in ponavljajoče se trditve o tistem drugem, ki ni jaz in ki bralca vznemirja, notranje vzvalovi (kot vodno zrcalo) ... nekakšen ključ v notranje kamre, v katerih je nešteto drugih, ki imajo svoje čase prikazovanja ... čestitke,

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Deseti
Napisal/a: Deseti

Pesmi

  • 20. 07. 2018 ob 11:53
  • Prebrano 440 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 157.78
  • Število ocen: 5

Zastavica