*
Ni svet, da bi se skril v meglo
in ne obstajal.
Iz dolin poskakuje tuljenje
volkov.
Iz rek se napajajo
srebrne srne.
Glas, ki te kliče, prihaja z dna
Lamartinovega jezera.
O to medeno srce ...
Te tvoje mehke, sijoče dlani ...
En sam premik, da
zaloputnejo vrata skrinjice.
In se izpije vino
iz studenca, ki je poln vode.
Stati, videti in obstati.
lpb
Res je, Branka. Kaj drugega, kot življenje.
Hvala za komentar, lep dan želim,
Luka
Kako lepo! Pesem, ki bi jo brala še in še "in pila vino iz studenca, polnega vode". Zajema iz najglobljih studencev in posamične impresije združi v smiselno poetično celoto. Še naprej spreminjaj vodo v vino, Sara
O, hvala, Sara, za tale dotik. :)
Lep dan ti želim,
Luka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka Benedičič - Mladi Pesnik (urednik)
- 12. 07. 2018 ob 17:55
- Prebrano 680 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 222.09
- Število ocen: 11