Iznad morja božja šiba,

témna grožnja iz daljav,

hitro teče, naglo giba

se okretno kot udav.

Glasno puha, gromko čuje

čez nebo se njen ukaz

grom gromi in blisk se kuje

dež prši že prek oaz. 

 Val kipi in lomi kvarke

brusi pesek iz sipin;

čolnič mil in male barke

plen postajajo globin.

Tihe roke v molitvi

neme prošnje do nebes :

  pelji, Bog , nas k odrešitvi

  z roko vzvišenih čudes.

     Mrzel piš. Bučeče morje.

      Burja gromko se hahljà.

        Lega mrak. Črni obzorje. :

       Revež, reši se, kdor znà!

orfej