Prevod dela: ***
Avtor izvirnika: Željko Medić Žac
Ko njeno misel vračam k izviru
Ona nenadoma odide
Kot kaplja vode iz katere bodo pritekle rime
In potlej jo iščem na bregovih rek ki ne obstajajo
In ki mi zapletajo jezik ko izgovarjam njeno ime
Da ne bi ponovno ko jo enkrat najdem
Vrnil vsemu namen in smisel
Vkrcavam se kot slepi potnik
Na ladje ki nikoli ne izplujejo iz luk
Zaradi trikotnikov zarisanih na pomorskih poteh
In velikega vala ki se poraja iz nezaceljene razpoke
Včasih se javi
Ampak tako... da še sam ne verjamem v to
Ker njeni glasovi se prenašajo z bobnenjem transsibirske železnice
S tihim prasketanjem telefonskih kablov
Na dnu velikih svetovnih oceanov
Z molčanjem pisem
In krikom telegramov
V usnjeni torbi uniformiranega pismonoše
Pa molčim in o tem ne govorim nikomur
In s svetlimi točkami
Označujem kraje na katerih je bila
In jih povsem poljubno povezujem s tankimi črtami
Tako kot me po odprtih atlasih vleče roka
A to je preslikava nočnega neba
Z vsemi zvezdami
In ozvezdji
Po katerem se ravnam ko krenem na pot
In ko me izgubljenega dotolče strah
Odličen prevod, Marko, čestitke,
Ana
Ana, najlepša hvala : )
Malo prej sem pa še ugotovil, da je izvirnik tujejezična pomladna izbranka ... toliko bolj si zasluži prevod : )
LP, Marko
Hvalaaa od srca Marko!!!
Željko, ni zakaj : )
Z veseljem še kdaj ; )
Lp, Marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!