In mi na misel tvoja slika je stopila,
V okvirju iz lesa se je svetila,
Duh po terpentinu,
Mehkoba grobega nanosa
Sta od drugih jo ločila.
Počasen strup redčila
Se razširil je po mojih pljučih,
Vstopal je v žile
In v srcu mešal tkivne tekočine,
Dopamin in euforija,
Tahipneja
In Nervosa amoratis -
Čutila so hromila.
Tvoja slika pa je mirno tam pred mano stala
Na belo steno dolge sence je metala.
Najdite slikarja!
Naj bom okno in svetloba,
Chiaroscuro, ki v mehkobo bom obdala
Zavihan kotiček ustnic,
Gubo sredi čela,
Naj bo tvoja tista roka,
Ki v pest bo mojo pridržala.
Všeč ☆
Spremenila bi le:
"Zavihan kotiček ustnic," v
Zavih kotička ustnic,
(samo zaradi ritma)
lp Marija
hvala za predlog,
lp, A.P.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: A.P.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!