Non, je ne regrette rien
Jutro se naliva kakor brizganec
ni čista noč
niti čist dan
opiti kljuni ptic
zobljejo mrak v krošnjah
slavček pod tušem rosnih kapljic
prepeva blues
diši po vlažni zemlji
morda je jokala v snu
maček na strehi poželjivo zre v pernat zbor
steguje kremplje kakor srpe
ki bi poželi gnezda
Zunaj zidov požene čas
znotraj poseda na predihan zrak
pada
kakor drobiž na skrčena telesa
da si kupijo ostanke dni
in pozabljeni refren
spremenjen
grenak
Žal mi je
Žal
je
Edith Piaf, oui oui.
Sjajna! Zagrljajem ti do neba šaljem.
Irena, ni kaj, čudovita pesem; kot melodija Pariškega vrabčka ... :-)
Lepo pozdravljena,
Sašo
Janez, Nikita, Branka, Sašo, hvala <3
brez obžalovanja ;)
No, to neobžalovanje in obžalovanje ... ampak najbolj zgovorna je sredica in vsi ti odtenki svetlob in teme na tako konkreten, a hkrati simbolen način ... čestitke,
Ana
Hvala, Ana
objem
iz sredice
Čestitam, Irena.
Enkrat sem zapisala pesem po tej predlogi Edit Piaf, a ni pol tako dobro izpadla.
Krasno.
Lep večer želim.
T.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 08. 06. 2018 ob 19:34
- Prebrano 665 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 340
- Število ocen: 22