Puštam tuzi
da mi oči ledi.
Da mi oči ledi,
injem ocakli.
Da mi slapom
čelo žali,
čelo žali,
žarom ožali.
Čija li si,
a moja sva si?
Moja
i oka caklena.
Mrtva, srebrena.
Pretresljiva poosebitev žalosti, ki je neodtujljiv del življenja, zavezanega smrti in ovekovečenega v poeziji. Naj se žalost posrebri, Sara
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nikita
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!