Forum

Virtualni večer: Poiesis

V četrtek, 17. maja 2018, od 20. ure dalje smo na Pesem si kramljali s Katjo Kuštrin in Petrom Semoličem. Vabljeni k branju.

Društvo Poiesis deluje na področju ustvarjalnosti in kulture, izvaja različne tipe pesniških in prevajalskih delavnic, organizira dogodke (literarne večere, predstavitve, okrogle mize, večere 100 verzov ...) in mednarodni projekt Širi poezijo, ne strahu.  Društvo ima tudi svojo spletno stran: https://www.poiesis.si/drustvo-poiesis/ ter istoimensko spletno pesniško revijo. K pogovoru smo povabili predsednika društva in mentorja pesniških delavnic Petra Semoliča in vodjo projekta Širi poezijo, ne strahu Katjo Kuštrin. Oba sta tudi ustvarjalca poezije.  Veliko članic in članov Pesem si se je udeležilo tako delavnic Poiesis, kot tudi sodelovalo v antologiji Širi poezijo, ne strahu.

"Antologija Širi poezijo, ne strahu prinaša sto sedem pesmi sto sedmih pesnic in pesnikov iz osmih evropskih držav, ki so bile objavljene na istoimenski strani na družabnem omrežju Facebook v obdobju od 24. novembra 2015 do 7. marca 2018. Stran deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Poiesis, ureja jo Katja Kuštrin, in je del mednarodnega projekta Spread poetry, not fear, ki ga je novembra 2015 začel malteški pesnik Antoine Cassar in sicer kot odgovor na govor strahu, ki je preplavil Zahodne medije in politiko po terorističnih napadih v Parizu 13. novembra 2015. Antologija “nam govori, da poezija ima moč povezovanja in združevanja, da ima moč spodbuditi ljudi k temu, da se dejavno upremo nestrpnosti in nepravičnosti”. (Katja Kuštrin)

S tem virtualnim večerom smo se vključili v JSKD projekt Teden ljubiteljske kulture 2018.

 Katja Kuštrin in Peter Semolič

 
 1 2 3 > 

Ana Porenta

urednica

Poslano:
17. 05. 2018 ob 19:59
Spremenjeno:
17. 05. 2018 ob 20:00

Pozdravljena, Katja in Peter, vesela sem, da sta se odzvala našemu vabilu na virtualni večer. Ko smo številni avtorji prejeli vajino sporočilo o tem, da je izšla antologija poezije Širi poezije, ne strahu, sem si zaželela, da bi vaju vsi pobližje spoznali. A o tem malce kasneje. Morda bi tokrat za spremembo začeli drugače: z vajino poezijo. Velikokrat se zgodi, da tistim, ki organizirajo dogodke, skrbijo za povezave med ustvarjalci, izdajajo knjige ... ostane prav malo prostora za njihovo lastno poezijo.

Dobrodošla in vabljeni tudi vsi, ki nas spremljate, da se pridružite pogovoru z odzivi in vprašanji.

Zastavica

Društvo Poiesis

Poslano:
17. 05. 2018 ob 20:01

Ana, najlepša hvala za vabilo, sva počaščena! In hvala za vabilo, da lahko objaviva tudi svoji pesmi. Tule najprej Katjina pesem "Idila!.

Zastavica

Društvo Poiesis

Poslano:
17. 05. 2018 ob 20:02

KATJA KUŠTRIN

 

IDILA 

(po sliki Georgesa Seurata "Nedeljsko popoldne na otoku La Grande Jatte - 1884")

 

Otok La Grande Jatte, 

otok prisilnih nasmehov,

otok Stepfordskih žen.

 

S Frédéricom obstaneva

kot pribita sredi filma – 

moški se pogovarjajo ob šahu.

 

Ujamem trenutek, 

pogled na Seno,

na plavajoče jadrnice, mame z otroki.

 

Pogledam na desno: cilinder.

Spreleti me – kdo je on?

Ne ljubim ga,

 

tega moža z nesimetričnim obrazom.

Voda odbija žarke, 

da me skelijo oči.

 

Nagnem se. Popravim si krilo,

ki se je znašlo pod mojim sandalom.

Ostra bolečina v hrbtu.

 

Preveč zategnjen steznik?

Elektrika se spusti do pete.

Tri leta sem že poročena.

 

Obsijana glava ženske na klopci

je kot podoba kristalne krogle.

Velikokrat grem k Angelette,

 

mojemu jasnovidnemu angelu … 

Črni pudelj želi, da ga božam.

Angelette pravi, da je moj križ preklet,

 

da je moja bolečina posledica 

pomanjkanja podpore,

občutenj krivde, strahu, žalosti …

 

Zagledam se v nasprotni breg. 

Bila bi na drugi strani …

Samo zaplavati bi morala. 

 

Nič drugega – 

samo zaplavati.

Roka me potegne za sabo,

 

mi odtrga trenutek.

To ni film, to je življenje.

Pritisnem na repeat.

Zastavica

Društvo Poiesis

Poslano:
17. 05. 2018 ob 20:04

In še ena moja pesem, nekoliko starejšega datuma.



Peter Semolič

Drugi svetovi


Ponoči me obiskujejo bitja iz drugih svetov.

Brenčeči komarji, zvezdasti pajki, mušice,

ki odpadajo s stropa naravnost v smrt,

tropi pršic potujejo čezme kot čez nepregledno ravan.

Ponoči sam odhajam v druge svetove,

evklidski prostor se razpusti kot meduza na soncu,

smotrni čas se razpre kot pahljača

in se znova zapre,

luna se približa in se spremeni v človeški obraz

ali v žarnico nočne svetilke.

Skladnja se kruši kot star omet,

samostalniške, glagolske, predložne zveze

menjajo agregatna stanja

in se spreminjajo v trdne in vendar neulovljive reči,

drobci slutenj in drobci spominov se spajajo

v fantastične strukture,

pritisk v mehurju se pritakne kot usoda

in povozi svobodno voljo.

V teh svetovih ni dokončne rešitve židovskega vprašanja,

mrzlega gulaga, izbrisanih,

v teh svetovih ni hujskaških govorov,

celote, ki bi bila nadrejena delu,

ministrstev za obrambo že česa pred že čim,

trdno zakoličenih in zato tudi smešnih izjav.

Komarji, pajki, mušice, tropi pršic, pritisk v mehurju,

ostanki dneva, arhetipi, slutnje, spomini …

Nikoli ne bom izvedel,

kdo mi je zavdal s srbečico na levem komolcu.


                                                                 Ljubljana, 13. junij 2007


Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
17. 05. 2018 ob 20:06

Katja, hvala za tvojo pesem. Prestavi nas v drug čas in drugo kožo in potem spet nazaj ... da jo začnemo znova brati. Mogoče tudi drugi bralci pesmi, ki jih preberejo, vidijo (tudi če za njimi ne stoji slika).

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
17. 05. 2018 ob 20:10

Peter, tudi tebi hvala za pesem. Potopila sem se vanjo. S svojim vstopom sta nam za danes ustvarila posebno atmosfero, ki presega virtualnost!

Zdi se mi, da vsi, ki aktivno počnejo nekaj s poezijo in za poezijo, čutijo poezijo kot prostor srečavanja - najprej bi vaju vprašala o tem, kako sta prišla na idejo o odprtju spletne strani https://www.poiesis.si/  in kakšne so bile vajine prvotne želje, namen? Kaj od tega se je uresničilo, preseglo vajina pričakovanja, kaj je zavilo povsem v drugo smer?


Zastavica

Društvo Poiesis

Poslano:
17. 05. 2018 ob 20:13

Ana, najlepša hvala. :) Ja, sem bolj vizualen tip človeka in kar nekaj pesmi sem napisala po slikah in fotografijah. Tako dojemam tudi poezijo drugih, blizu mi je predvsem tista, ki gradi na podobah.

Zastavica

Društvo Poiesis

Poslano:
17. 05. 2018 ob 20:17

Ana, hvala za prijazne besede o moji pesmi. Naj poskusiva odgovoriti na tvoje vprašanje.

Najprej je bil Katjin blog na facebooku »Metamorfoza«, ki pa ni bil posvečen poeziji, ampak bolj vprašanjem duhovne rasti, načinom, kako bivamo v svetu. Meni je bil njen blog izjemno všeč in Katja mi je nekega dne predlagala, da naj naredim svoj blog, ki bo na primer posvečen poeziji. Skupaj sva potem naredila koncept tega bloga in tako se je rodila facebook stran Poiesis. Začela sva jo brez kakšnih posebnih pričakovanj, a s časoma je bilo tam objavljeno toliko pesmi, tako domačih kot tujih avtorjev v prevodih, da sva dobila idejo, da bi naredila samostojno spletno stran, na kateri bi se te pesmi shranilo. Iz te prve ideje pa se je rodila ideja o reviji, k sodelovanju pa sva pritegnila še Toneta Škrjanca.

Ideja revije je bila preprosta: to naj bi bil prostor za pesmi in pesnike/pesnice, ki v današnjem času vse težje pridemo do besede v javnosti. Ta prostor naj bi bil odprt za avtorje/avtorice različnih generacij, svetovnih nazorov, poetik in nenazadnje tudi nacionalnosti. Misliva, da je Poiesis kot revija skoraj v popolnosti izpolnila najina pričakovanja – odziv nanjo je bil res dober, tako v Sloveniji kot v tujini, a kot se to pogosto zgodi, se je zataknilo pri denarju: želela sva začeti plačevati avtorje/avtorice za njihovo delo, a žal sva videla, da v situaciji, v kakršni smo, do tega denarja ne bova nikoli prišla in zato sva bila prisiljena revijo ustaviti. Da pa vse skupaj le ne bi popolnoma zamrlo, sva ustanovila Društvo Poiesis, ki deluje nekako na sledi revije, le da ne več v tako velikem obsegu.


Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
17. 05. 2018 ob 20:21

Razumem vajin trud in delovanje, tudi naš Pesem.si je povsem prostovoljski, tako na strani uredništva kot avtorjev, ki tu objavljamo.

Glede na to, da organizirata številne pesniške večere, delavnice, prevajalnice in tudi sama objavljata poezijo, to področje dobro poznata.

Zanima me, kako vidita sodobno slovensko poezijo - je dovolj prostora za nove glasove? Na kakšne načine vse si prizadevata (poleg Poiesis strani), da bi ga bilo ...



Zastavica

Dani Bedrač

Poslano:
17. 05. 2018 ob 20:37

vesel sem, da sem lahko sodeloval s katjo in petrom. še kdaj, prijatelja! 

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
17. 05. 2018 ob 20:39

Dani, dobrodošel, lahko bi še tebe izzvala, da kaj več poveš o tem so/delovanju?

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
17. 05. 2018 ob 20:41

Morda bi bilo tu na mestu vprašanje za Petra, ki je zelo dejaven tudi kot mentor.

Peter,  kako vidiš vlogo mentorja pri pisanju, kaj je po tvoje pomembno za dobrega mentorja, kako se razlikuje mentorsko delo pri mladih / starejših / enojezičnih / večjezičnih avtorjih in delavnicah ...


Zastavica

Društvo Poiesis

Poslano:
17. 05. 2018 ob 20:52

Najprej se opravičujeva za zapoznele odgovore, a zgleda da virtualnega sveta le nisva preveč vajena ;). Pohitiva z obema odgovorama. Dani, živjo, hvala, ker si se pridružil pogovoru, ja, bomo vsekakor še kaj sodelovali - računava na to :)

Zastavica

Društvo Poiesis

Poslano:
17. 05. 2018 ob 20:55

Najprej odgovor na prejšnje vprašanje - o novih glasovih.


Misliva, da je slovenska poezija v dobri kondiciji, drugače pa je s slovensko pesniško in literarno sceno, ki je v precejšnjem razsulu. Literarno sceno namreč vzpostavljajo v prvi vrsti literarne revije, teh pa je v Sloveniji komaj še za vzorec. Prav kvalitetne literarne revije skrbijo za prenos pesniških in še kakšnih izkušenj z generacije na generacijo in omogočajo mladim, da na nek normalen način vstopijo v svet književnosti, se socializirajo. Prav tako skrbijo tudi za vzdrževanje literarnih kriterijev. Vse to je pri nas s propadom revij tako rekoč izginilo. In zato se neki novi glasovi zelo težko uveljavijo, saj izginja prostor, v katerem bi se sploh lahko uveljavili. Obstaja pa še ena plat tega problema in sicer ta, da v Sloveniji poteka močan proces centralizacije tudi na literarnem področju in Poiesis sva poskusila umestiti prav v to nevralgično točko – zato enakovredno objavljava oziroma vabiva k sodelovanju tako pesnike/pesnice iz osrednje Slovenije kot tiste iz, če rečeva temu tako, province. Manj uspeha imava morda s pritegnitvijo mladih avtoric in avtorjev, ki k Poiesis zaidejo le občasno.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
17. 05. 2018 ob 20:56

O, nič hudega, tudi nam jo kdaj zagodejo te virtualije ... medtem pa vabim naše bralce, da si ogledajo (in se najdejo) v antologiji Širi poezijo, ne strahu, v kateri je Katja Kuštrin na koncu predgovora zapisala tudi:

"Pred nami je tako pesniška antologija, ki nam govori, da poezija
ima moč povezovanja in združevanja, da ima moč spodbuditi ljudi k temu, da se dejavno upremo nestrpnosti in nepravičnosti."

https://www.poiesis.si/wp-content/uploads/2018/04/Širi-poezijo-ne-strahu-Antologija.pdf

Zastavica

Društvo Poiesis

Poslano:
17. 05. 2018 ob 20:58

Naj poskusim odgovoriti na vprašanje o mentorstvu.

Poezija je stvar talenta in stvar tehnike. Tehnike nam pomagajo, da v čim večji možni meri razvijemo svoj talent. Naloga mentorja je po moje v tem, da ustvari takšne pogoje, v katerih se bo to zgodilo. Sam vodim pesniške in pesniško prevajalske delavnice, no, slednje bolj organiziram, saj tam ne gre za učenje tehnik prevajanja poezije, ampak zato, da se srečajo pesnice/pesniki iz različnih kultur in jezikov, se spoznajo in skozi prevajanje oplemenitijo svoje pisanje. Ker pa so te delavnice javne, s svojim delom obogatijo kulturo in književnost, iz katere prihajajo.


Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
17. 05. 2018 ob 21:01

Prisrčen pozdrav vsem - naj povem, da je ta pogovor veliko bolj zanimiv (in strpen) od soočenj na nacionalki! Vesela sem vajine pobude za antologijo in širokega vabila raznolikim pesniškim glasovom (kar v našem prostoru zelo manjka) in vama želim še veliko ustvarjalne volje in moči. Lepo je bilo stopiti na vajin "pesniški vlak" - hvala! In zdaj dam mir, da lahko v miru odgovorita na vsa predhodna vprašanja.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
17. 05. 2018 ob 21:02

Katja, tebe pa bi več vprašala o projektu Širi poezijo, ne strahu - kako se je oblikovala pobuda, kaj vse se je dogajalo okrog tega projekta, morda kak zanimiv dogodek, odziv ipd. ...  in še o knjigi, ki je tudi izšla.


Zastavica

Društvo Poiesis

Poslano:
17. 05. 2018 ob 21:04

Sara, pozdravljena, hvala :). Naju res nič ne motiš, se pa še privajava na forum - a nama bo že steklo ;)

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
17. 05. 2018 ob 21:04

Sara, lepo, da si se nam pridružila (ne le v antologiji ;). Ti le vprašaj, saj nas čas še prav nič ne priganja ...

Zastavica

 1 2 3 > 

Komentiranje je zaprto!