Bilo je lepo. Dišalo je po granatnih jabolkih. Rdeče in sladko.
Okus pa je bil trpek.
Potopila sem se.
V obraz. S čelom se zaletavam vanj.
Rez.
Rdeči naboji so se razsuli na vse strani.
Poplava rdečega. Šibkega, čarnega, preveč rdečega.
Ne morem zgraditi mostu čez. Ne gre, brez tebe.
Bravo Arabela!
lp,
Ivan
Za gradnjo mostu je potrebno preveč ljudi, res je. Rabiš arhitekte, inženirje in predvsem močno moško roko!
-Ivan, hvala. :)
-naprimerjanez, ne potrebujem veliko ljudi. Za most rabim le gradivo in potem lahko marsikaj naredim sama. Vsega pač ne. :)
Saj veš, obstajajo mostovi in mostovi...
In voda pod mostom. Vem, da sarkazem pri poeziji ni zaželjen, ko izpostaviš svoje čute na pladnju.
Ampak imaš budale in butalce ... janez je miks obeh.
Aja? To je bil sarkazem? Žal ti ne znam pomagat pri tem.
Nos problemos, ekipa poklicnih mentalnih strokovnjakov iz Dunaja že dela na tem. :P
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: arabela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!