V prispodobah so sanje
Nisem v stanju prispodob
mrtev kamen ne znam obuditi
iz hladnega človeka
cvetoče veje ne znam ustaviti
da mi bo dajala navdih še v zimi
ne znam
ali ne morem
eno od tega izmenoma
mogoče postajam hladna
vdana v človeško usodo
od začetka do konca
kakor da ne verjamem v pravljice
da širina je tolika globina
da zmoreš plavati v lastnih čustvih
in besedah, ki zmorejo sanjati
belega goloba v tišini miru
rdeče krvi ki vodi k vojni
gorske poti ki mi meri korake
stopam počasi in previdno
preveč prizemljena z mislimi
to noč je hladen pomladni začetek
kot tleči ogenj ki bo čez uro že grel
in mašil pore po obrazu
tiha sem še z mislimi več ne budim
ne sanj ne rože ki cvete
baje če ji lepo govoriš
in sanjaš kar sam ne verjameš
ni sanjati greh ali lagati
kar sam v sebi ne verjameš
ni to grdo
ali je lepo zaradi pesmi
ki ji nikoli ne manjka sanj
ker je ustvarjena za sanjače
in je resnična toliko
da ustvarja besede
zaradi razumevanja
ja, zato.
Lepo si tole zapisala, Irena! :-)
V prispodobah so sanje,
le vstopi brž vanje,
da ne zabledijo,
še pred' odhitijo ...
S pozdravi,
Sašo
Sašo lepo pozdravljen
Hvala ti za lep komentar. Se strinjam s teboj, dokler so sanje je lepo.
Čemu bi se odrekel lepemu.
Želim ti lepi in srečen dan, lep pozdrav. Irena
... res je, Irena, v pesmi nikoli ne zmanjka sanj; ne odreci se jim; čemu bi se odrekla lepemu ...
Z lepimi pozdravi,
koni
Draga koni,
to je eden glavnih razlogov da pišem, od začetka.
Nič druga ni pomembno, le to.
Hvala ti, tako kot si napisala. Tako.
Želim ti lepe, srečne dni. Irena
iz takih smo snovi kot sanje....morda pa so vse le sanje
objem
pi
Irena dobro jutro
Res je, vse so sanje
Lep srečen dan, Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 02. 05. 2018 ob 02:36
- Prebrano 559 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 148.7
- Število ocen: 9