Opazujem tvoje korake

kako vedno najdejo

bližnjico do sreče.

Ta ni ponaredek in

na otip je čisto prava.

Privoščim ti jo, čeprav bi

nastavil roko še zase.

Zaslišim glas, ki mi pravi:

»Skoplji si bližnjico, vendar pazi,

ker je material sipek.

Nauči se držati prste bolj skupaj

ali koplji bolj proti površju,

kjer korenine še držijo zemljo skupaj.«

Ker ne znam držati prstov skupaj,

kopljem in se ovijam v korenine.

Počasi gre pot.

Ko pogledam nazaj,

se pretrga življenje.

Našel sem srečo. Ob pogledu na

razdejanje mi prišepne:

»Zame ni potrebno trpeti.«

salke