Kdor dela, greši.
Tako so me od rojstva sem učili,
zato otrok sem že odločen bil:
ne bom se z grehom nikdar gonobil.
A, kaj, ko hkrati vsi so ga častili:
V ustavah ima zapisane pravice,
in grešniki dobe plačilo zanj,
dobil celo je praznični svoj dan.
Brez greha jela ni, se vrže v lice
vsem njim, ki se otepajo grešit.
Še vojne so spočete njemu v prid
in med trgovci je nadvse častit.
Zatorej res ne vem kaj naj še rečem.
Še zdaj, ko starec sem, grešiti nečem;
pa vendar moram, da se ne opečem.
Hudomušen sonet o lenobi, pa le grešiš (če je pisanje delo ;) ...
Čestitke,
Ana
Odličan sonet!
lp,
Ivan
res je, Ana - hvala ;-)
Ivan, hvala, sem počaščen.
Lp obema
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
- 17. 04. 2018 ob 09:35
- Prebrano 569 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 118.41
- Število ocen: 8