V objemu sladke ljubezni sediva na obali.

V sramežljivi tihoti pogledujeva proti spogledljivki Luni,

ki si pravkar umiva svoj sijoči obraz v spečem morju.

Mili veter ji češe njene dolge srebrne lase.

Telo mi preveva nežna, radostna misel:

o, kako ga ljubim,

o, kako ljubim sij iz njegovih oči, ki me omamlja s svojo milino in globino,

o, kako ljubim njegove mehke prste, ki se nežno poigravajo z mojim telesom,

o, kako ljubim njegove omamne poljube, ki me spravljajo v ekstazo sladkosti.

Le kako naj skrijem rdečico iz svojih lic?

Brezčasje se naju dotika in niti ne slutiva

da kmalu se najine poti razideta,

da kmalu se najini prsti nikoli več ne prepletejo,

da kmalu se bo povzpel po zlati lestvi,

v objem Lunine bleščeče srebrnine.

Srečno pot ti kličem, dragi moj.

Solze pozabe si brišem iz lic.

Amai